OSTEOPOROZA

Kaj je osteoporoza?

Osteoporoza dobesedno pomeni porozne kosti. Kosti, ki so bile močne, postanejo zaradi osteoporoze krhke in lomljive. Gibi, ki se zdijo sami po sebi umevni, npr. skloniti se in pobrati časopis ali dvigniti vnuka, lahko pri bolnikih z osteoporozo povzročijo zlome. Večina ljudi ne ve, da ima osteoporozo, dokler se kost ne zlomi. Takrat je bolezen že napredovala.

SLIKA: normalna in osteoporozna kost

Zlom - neprijeten zaplet osteoporoze

Osteoporoza je bolezen starejših ljudi. Do svojega 80. leta starosti si bo vsaka tretja ženska in vsak osmi moški zlomil kost zaradi neprepoznane in nezdravljene osteoporoze. Ocenjujejo, da se v Evropi vsakih 30 sekund zlomi kost zaradi krhkosti. Najpogosteje se zlomijo vretenca, kolk ali roka tik nad zapestjem. Strokovnjaki pričakujejo, da se bo število takšnih zlomov v naslednjih petdesetih letih podvojilo.

Posledice zlomov

Tveganje ženske, da bo umrla zaradi zapletov po zlomu kolka, je enaka tveganju za smrt zaradi raka dojke. Zaradi zloma kolka umre namreč kar
20 % bolnikov, in to že v prvem letu po zlomu. Zaradi zlomov vretenc, ki so najpogostejši zlomi zaradi krhkosti kosti in so pri polovici primerov neprepoznani, se bolniki zmanjšajo za več centimetrov, njihov hrbet postane ukrivljen, pojavijo se težave z dihanjem, lahko tudi vnetje požiralnika. Jasno je torej, da je osteoporoza resna nevarnost za vaše zdravje in morda celo za vaše življenje.

Kosti niso mrtve, ampak še kako žive

Ker je osteoporoza bolezen kosti, je pomembno vedeti, iz česa so kosti sestavljene, kako rastejo in se spreminjajo.
Sestavljene so v glavnem iz beljakovinskega ogrodja, v katerega se nalagata kalcij in fosfat. Kosti so zato močne in prožne obenem, tako da lahko kljubujejo tudi največjim obremenitvam.
Kosti se vse življenje neprestano prenavljajo. Stara kost se razgradi, v prostorih, ki tako nastanejo, se nalaga nova. V otroštvu in najstniških letih se nova kost nalaga hitreje, kot se stara kost odstranjuje. Na ta način kosti postajajo večje, težje in gostejše. Tvorba kosti prehiteva njeno razgradnjo, dokler ne dosežemo največje kostne mase, kar se zgodi do 30. leta starosti. Pozneje se začne kostna masa postopno manjšati. Proces se zelo pospeši pri ženskah v prvih letih po menopavzi, nato pa poteka pri obeh spolih enako hitro. Ker imajo ženske na splošno manjšo kostno maso kot moški, poleg tega pa se v obdobju po menopavzi kostna masa hitro zmanjšuje, ni presenetljivo, da je med bolniki z osteoporozo kar 80 % žensk. S staranjem je izguba dela kostne mase običajna in pričakovana. Nasprotno je pojav osteoporoze z bolečimi zlomi in izrazitim zmanjšanjem telesne višine tudi pri starejših bolezenski pojav.
Verjetnost osteoporoze je večja, če v obdobju tvorbe kosti te niso dosegle največje mase. Predstavljajte si, da je vaša kost kot bančni račun, na katerem je le toliko kosti, kot ste je na račun naložili.

Zakaj merimo mineralno kostno gostoto?

Preden se kost zlomi, osteoporoza ne povzroča nobenih težav, zato jo imenujemo tudi tiha bolezen. Edini način, da jo pravočasno odkrijemo in zdravimo, je merjenje mineralne kostne gostote. Merimo jo s posebno napravo, ki deluje na podlagi rentgenskih žarkov. Metoda je varna, saj je sevanje izrazito majhno, kar 10- do 15-krat manjše kot pri običajnem rentgenskem slikanju pljuč. Meritev je opravljena v nekaj minutah, neboleče in zelo natančno. S to meritvijo odkrijemo osteoporozo pred pojavom zlomov in napovemo, kakšna je nevarnost zloma. S ponovnimi meritvami ocenimo izgubo kostne mase v določenem časovnem intervalu ali pa spremljamo učinek zdravljenja osteoporoze.
Kdo mora opraviti meritev kostne gostote?

čOe boste na katerokoli od naslednjih vprašanj odgovorili PRITRDILNO, je smiselno, da opravite merjenje mineralne kostne gostote.
1. Ali imate kateregakoli od naslednjih dejavnikov tveganja?
a. zgodnja menopavza pred 45. letom ali izostanek menstruacije za več kot eno leto
b. zdravljenje z glukokortikoidi več kot tri mesece
c. majhna telesna teža (manj kot 60 kg)
d. zlom kolka pri manjši poškodbi v ožji družini
e. katerokoli od bolezni, ki jih spremlja majhna kostna gostota oziroma osteoporoza (gl. stran 17)
2. Ste že utrpeli zlom pri manjšem padcu ali poškodbi?
3. So vam z rentgenskim slikanjem hrbtenice morda ugotovili zlom vretenca ali posumili na majhno kostno gostoto?
4. Ste se od mladosti bistveno znižali ali upognili?

Kaj narediti, če izmerimo majhno kostno gostoto?
Zmanjšanje kostne gostote v območje osteoporoze lahko pomeni drugo kostno bolezen! Prosite svojega zdravnika, da vas napoti na obvezne laboratorijske raziskave za izključevanje teh bolezni, ki lahko posnemajo osteoporozo. Laboratorijski testi naj bodo posebej natančni, če ste moškega spola, če ste že utrpeli zlom zaradi krhkosti kosti, če imate v primerjavi s svojimi vrstniki nepričakovano majhno kostno gostoto ali če je bilo zdravljenje, ki so vam ga predpisali, neučinkovito.

Ultrazvok petnice

Za merjenje kostne gostote lahko uporabimo tudi ultrazvok petnice. To ni nadomestilo za merjenje kostne gostote z rentgenskim aparatom. Na podlagi meritve z ultrazvokom lahko ugotovimo samo, da nimate osteoporoze. čOe izvid meritve vzbudi sum na osteoporozo, je nujna dodatna meritev z aparaturo za merjenje kostne gostote (glej stran 12). Dokončne diagnoze osteoporoze z UZ-meritvijo torej ni moč postaviti. Začetek zdravljenja na podlagi UZ-izvida zato ni utemeljen. Nikoli ne smete začeti zdravljenja samo na podlagi ultrazvočne meritve petnice!

Kaj pospešuje nastanek osteoporoze?

Osteoporoza je bolezen, katere vseh vzrokov še ne poznamo. Znani so nekateri dejavniki, ki zelo zvečajo tveganje njenega nastanka. Imenujemo jih dejavniki tveganja.

Dejavniki tveganja so:
- spol: Pri ženskah je možnost razvoja osteoporoze večja kot pri moških. Ženske so namreč običajno lažje, imajo tanjše kosti in se jim neposredno po menopavzi kostna masa hitro zmanjša.
- starost: Starejši kot ste, večje je tveganje za osteoporozo. Kostna gostota se z leti namreč zmanjšuje, kosti pa postajajo krhkejše.
- teža: čOe tehtate manj kot 60 kg in imate drobne kosti, je tveganje za razvoj osteoporoze večje.
- sorodniki z osteoporozo ali zlomi: čOe je vaš bližnji sorodnik imel osteoporozo, je tveganje, da tudi vi zbolite za to boleznijo, bistveno večje.
- zgodnja menopavza pred 45. letom (naravna ali po odstranitvi rodil)
- prehrana: Hrana z malo kalcija in vitamina D je za kosti škodljiva. Pretirano uživanje beljakovin (meso) in soli lahko zaloge kalcija v telesu še zmanjša.
- telesna vadba: čOe ste telesno nedejavni ali daljši čas vezani na posteljo, je tveganje za razvoj osteoporoze veliko.
- razvade: Kajenje in pretirano uživanje alkoholnih pijač nažirata kosti.

Nevarna zdravila

Zdravila so pogost, pomemben in včasih spregledan dejavnik tveganja pri razvoju osteoporoze. Zdravila, ki kostem izrazito škodujejo, so glukokortikoidi. Uporabljamo jih za zdravljenje artritisa, astme, vnetne bolezni črevesja, lupusa eritematozusa, bolezni pljuč, ledvic in jeter. Uporabljamo jih tudi po presaditvi organov in za zdravljenje raka. čOe jemljete ta zdravila, opozorite svojega zdravnika na njihov učinek na kosti, saj je možno vsaj del škodljivih učinkov preprečiti. Izgubo kostne mase lahko povzočijo tudi: zdravila proti epilepsiji, nekatera zdravila za zdravljenje raka prostate in raka dojke, imunosupresivna zdravila (metotreksat, ciklosporin A), heparin in holestiramin.
Osteoporoza je lahko samo spremljevalka drugih bolezni!

Osteoporoza spremlja:
- hipogonadizem - nezadostno delovanje spolnih žlez pri ženski ali moškem
- hipertirozo - bolezen ščitnice, ki izloča preveč hormonov
- hiperparatiroidizem - preveč hormona, ki ga izločajo obščitnične žleze
- Cushingov sindrom - prevelika aktivnost nadledvičnic
- vnetno bolezen črevesja
- celiakijo - bolezen neprenašanja glutena
- jetrne bolezni
- bolezni kostnega mozga (plazmocitom)
- revmatoidni artritis
- lupus eritematozus
- ledvične bolezni
- anoreksijo nervozo
- presaditev organov.

V teh primerih govorimo o sekundarni osteoporozi, kar pomeni, da zdravimo osnovno bolezen. Z odstranitvijo osnovne bolezni bo osteoporoza sama izginila.

Preprečevanje osteoporoze

Osteoporozo lahko preprečimo. Najmočnejše orožje v obrambi pred razvojem te bolezni je nastanek močnih kosti, zlasti pred 30. letom starosti. Pozneje je treba kostno maso seveda vzdrževati in upočasniti njeno zmanjševanje v zrelejših letih. Preprečevanje osteoporoze se torej začne že v otroštvu in nadaljuje vse življenje.

Običajno govorimo o štirih stopnjah preprečevanja osteoporoze. Vsaka od njih sama po sebi ne zadošča, vse skupaj pa so pogosto učinkovite:
1. uravnotežena prehrana, obogatena s kalcijem in vitaminom D
2. redna telesna dejavnost
3. zdrav način življenja brez kajenja in čezmernega pitja alkoholnih pijač
4. pravočasno merjenje kostne gostote in uvedba zdravil, če je to potrebno.

Kalcij

Kalcij je nujno potreben za kosti, pa tudi za delovanje srca, mišic, živcev in strjevanje krvi. čOe ga zaužijemo premalo, se mora sproščati iz kosti, kjer je kar 99 % vsega kalcija v telesu. Posledica tega je zmanjšanje kostne gostote in zvečanje nevarnosti zlomov. Priporočen dnevni vnos kalcija se s starostjo spreminja. Največ kalcija potrebujejo mladi, ko telo hitro raste, ravno tako pa tudi starejši, ker se manj kalcija iz hrane prenese iz črevesa v kri in naprej v kost. Ugotovili so, da veliko ljudi, predvsem pa mladih deklet in žensk, zaužije s hrano manj kot polovico priporočenega kalcija za gradnjo in vzdrževanje zdravih kosti.

Kako zagotoviti dovolj kalcija?

Najbolj preprosto in naravno je, če zaužijete predpisano dnevno količino kalcija s hrano. Odličen vir kalcija so manj mastno mleko in mlečni izdelki. Nekateri ljudje nimajo encima laktaza, ki razgrajuje mlečni sladkor, zato mleka ne prenašajo. V tem primeru priporočamo uživanje jogurtov in trših sirov. Druga, nemlečna hrana običajno zagotovi še 300 mg kalcija na dan. Zelo slana hrana z veliko beljakovinami pospeši izgubo kalcija skozi ledvice.

Kalcijevi nadomestki

Včasih je treba kalcij vendarle nadomeščati v obliki tablet. Koliko kalcija boste morali jemati v obliki tablet, je odvisno od tega, koliko kalcija zaužijete s prehrano. V lekarnah in prosti prodaji boste našli številne preparate, ki vsebujejo kalcij, najpogosteje kalcijev karbonat, ki ga je treba jemati s hrano. Vedno preverite, kolikšna je vsebnost uporabnega (elementarnega) kalcija v tableti (v tisočmiligramski tableti kalcijevega karbonata je 400 mg uporabnega oziroma elementarnega kalcija). Pomembno je tudi, da se bo kalcij iz preparata v telesu dobro izkoristil. To se bo zgodilo, če boste kalcijevo tableto v celoti raztopili tudi v manjšem kozarcu tople vode ali kisa (v približno 30 minutah). Kalcij se bolje izkoristi, če vzamete le 500 mg elementarnega kalcija ali manj naenkrat, in sicer popoldan ali zvečer. Odsvetujemo jemanje več kot 2000 mg elementarnega kalcija na dan. Še posebno bodite previdni tisti, ki ste že imeli ledvične kamne. Ob vnosu kalcija se v tem primeru pogovorite s svojim zdravnikom, vedeti pa je treba, da kalcij zelo redko povzroči nastanek ledvičnih kamnov pri ljudeh z normalnim delovanjem ledvic. Kalcijevi preparati imajo lahko druge stranske učinke, npr. zaprtje ali napenjanje. Morda bo pomagalo, če boste pili več tekočine in jedli več vlaknin, včasih pa bo treba preizkusiti več kalcijevih preparatov, preden boste našli pravega zase.

Vitamin D

Vitamin D omogoča, da prispe kalcij iz črevesja v kri in kost in je tako ključen za zdrave kosti. Nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Zadošča, če vsak dan za vsaj 15 minut soncu izpostavimo obraz in roke do komolcev. čOim svetlejša je koža, tem več vitamina D nastane. Krema za sončenje z zaščitnim faktorjem, steklo, obleka in onesnažen zrak zelo zmanjšajo nastajanje vitamina D v koži. Sposobnost nastajanja vitamina D se s staranjem zmanjšuje, tako da postanejo pomembni tudi viri vitamina D v prehrani. To so z vitaminom D obogateni mlečni izdelki, jajčni rumenjak, morske ribe (sardine, slaniki, losos, tuna) in jetra. Dodatek vitamina D vsebujejo tudi nekateri kalcijevi dodatki in večinoma vsi multivitaminski pripravki. Tudi mlajšim včasih svetujemo dodatek vitamina D, vsaj v zimskih in jesenskih mesecih. Priporočena dnevna količina je 400 do
800 enot (10 do 20 mikrogramov) na dan. Večje količine so lahko nevarne, zato jih ne jemljite, če jih ni predpisal zdravnik.

Telesna dejavnost

Telesna dejavnost je pomembna za gradnjo in vzdrževanje močnih kosti in mišic vse življenje. Vaše kosti se bodo, podobno kot mišice, odzvale na telesno vadbo tako, da bodo postale močnejše in gostejše. čOe boste le sedeli, se bo kostna gostota postopno zmanjšala.
Za močne kosti so pomembne predvsem tiste dejavnosti, pri katerih kosti in mišice delujejo proti težnosti. To so vse tiste vaje, pri katerih vaše noge nosijo vašo težo: tek, hoja, hoja po stopnicah, ples, igranje z žogo. Koristne so tudi vaje z utežmi ali na fitnes napravah. Dnevne dejavnosti in večina športov so običajno kombinacija obeh vrst vaj. Pomembno je, da z intenzivnostjo vadbe ne pretiravate. Bolj smiselna je redna vadba tri- do štirikrat na teden po 30 minut, kar lahko razdelite tudi na krajšo, desetminutno vadbo. Preprosto bo, če boste vključili vadbo v svoje življenje tako, da boste šli peš na delo, v trgovino, na pošto ali v knjižnico. Pojdite po stopnicah namesto z dvigalom! Bolj zabavno je, če boste telovadili v družbi, vpišite se v telovadno društvo!

Prepovedano za bolnike z osteoporozo!

čOe že imate osteoporozo, bodite posebej previdni. Izogibajte se dejavnostim, pri katerih obstaja velika možnost padca, na primer hitremu alpskemu smučanju, gorskemu kolesarstvu, drsanju. Tudi golf, kegljanje, tenis ali jahanje lahko hrbtenico zelo obremenijo, zato je potrebna velika previdnost. Izogibajte se vajam, ki zahtevajo močne ali sunkovite gibe oziroma povzročajo pretiran napor v določenem delu telesa (npr. trebušnjaki). Najbolje je, če se pred začetkom vadbe posvetujete s fizioterapevtom ali svojim zdravnikom.
Zdravila za osteoporozo

Osteoporoza je kronična bolezen in jo moramo zdraviti, ne znamo pa je ozdraviti. Imamo vrsto zdravil, s katerimi upočasnimo njeno napredovanje in izboljšamo kvaliteto preostale kosti.
Z zdravili lahko preprečimo zlom kosti. Pri tem so nekatera zdravila bolj, druga pa manj učinkovita. Za vsa zdravila velja, da jih je treba jemati neprekinjeno vrsto let. Bistveno bolj so učinkovita, če med njihovim jemanjem svojim kostem zagotovite tudi dovolj kalcija in vitamina D ter redno telovadite.
Zdravila delimo na dve veliki skupini. Velika večina je tistih, ki zavirajo razgradnjo kosti: bisfosfonati, estrogeni, raloksifen in kalcitonin. V drugi skupini je zaenkrat le teriparatid, oblika hormona obščitnic, ki spodbuja nastajanje nove kosti.

Bisfosfonati

Bisfosfonati so nehormonska zdravila, ki delujejo le na kost. Vežejo se na njeno površino in zavirajo delovanje celic, ki kost razgrajujejo. Na ta način prevlada tvorjenje kosti in kostna gostota se zveča. Stranski učinki so redki in zanemarljivi, če se zdravila jemlje natančno po priloženih navodilih. Pojavijo se lahko slabost, driska, bolečine v trebuhu, kosteh ali mišicah, redko kožna alergija. čOe se navodil za jemanje ne upošteva, se lahko pojavi draženje ali celo razjeda požiralnika.
Alendronat (Fosamax, Lindron) je novejše zdravilo, za katerega je dokazano, da zmanjša nevarnost zloma vretenca in kolka za približno polovico. Zdravnik vam bo lahko predpisal jemanje ene tablete enkrat na teden. Zdravilo boste vzeli zjutraj na tešče in popili poln kozarec vode. Z zajtrkom ali jemanjem drugih zdravil počakajte še vsaj 30 minut, in sicer stoje ali sede.
Etidronat (Pleostat) je starejši bisfosfonat, za katerega je dokazano, da zmanjšuje nevarnost zlomov vretenc, ne pa tudi zlomov kolka. Jemljete ga dve uri pred jedjo s kozarcem vode v 14-dnevnih ciklusih z 10-tedenskim premorom. Njegova uporaba po svežem zlomu ni primerna, ker moti celjenje kosti.

Hormonsko zdravljenje

Nadomestno hormonsko zdravljenje pomeni nadomeščanje ženskih spolnih hormonov, ko jih jajčniki v obdobju menopavze prenehajo izdelovati. Leta 2002 so zanesljivo dokazali, da nadomestno hormonsko zdravljenje zmanjša nevarnost zloma vretenc, kolka in drugih nevretenčnih zlomov, zmanjša pa tudi tveganje za nastanek raka debelega črevesa. Žal se je tudi izkazalo, da ženski spolni hormoni zvečajo nevarnost nastanka raka dojke, možganske kapi, koronarne srčne bolezni in venskih strdkov. Takšni nezaželeni učinki se lahko pojavijo predvsem med dolgotrajnim jemanjem (več kot pet let). Zaradi teh podatkov vam lahko zdravnik predpiše za preprečevanje ali zdravljenje osteoporoze ženske spolne hormone za kratek čas (do pet let, če se ni pojavila zgodnja menopavza pred 45. letom) le, če imate sočasno tudi izrazite težave zaradi menopavze. Preprečili bodo namreč vroče oblivanje, nočno znojenje, nespečnost in razdražljivost. Ko bodo te težave izginile, se s svojim zdravnikom ali ginekologom pogovorite o uvedbi drugega zdravila za osteoporozo.

Raloksifen

Raloksifen (Evista) spada v novo skupino zdravil, za katere je značilno, da se v določenih tkivih obnašajo kot ženski spolni hormoni (estrogeni), v drugih pa ravno obratno. Dokazano je, da zmanjša nevarnost zlomov vretenc za približno polovico. Dokazov o zmanjševanju tveganja drugih zlomov ni, zmanjša pa se nevarnost nastanka nekaterih oblik raka dojke. Stranski učinki so redki, lahko pa poslabša vroče oblivanje ali povzroči vensko trombozo. Predpisujemo ga lahko le ženskam po menopavzi. Jemati je treba po eno tableto zdravila na dan, s hrano ali brez nje.

Kalcitonin

Kalcitonin (Miacalcic) je hormon, ki ga izločajo posebne celice ščitnice in običajno sodeluje pri uravnavanju serumskega kalcija. Ker je beljakovina, je v obliki tablet neučinkovit, zato ga dajemo v obliki podkožnih injekcij, še pogosteje pa v obliki nosnega pršila. Zadošča en vpih zdravila na dan, vsak dan v drugo nosnico. Zmanjšuje nevarnost zlomov vretenc, ni pa podatkov o zmanjšanju tveganja za vse druge zlome. Med uporabo nosnega pršila so stranski učinki redki, lahko pa se pojavita draženje nosne sluznice z izcedkom iz nosu in glavobol. Lajša tudi bolečine po osteoporoznem zlomu.

Teriparatid

Teriparatid (Forteo) je sintetična oblika hormona žlez obščitnic. V obliki podkožnih injekcij enkrat na dan zelo zmanjša nevarnost zloma vretenc, kolka in drugih zlomov. Pospešuje gradnjo nove kosti. Zdravila v Sloveniji še ni. Ko se bo pojavilo, bo rezervirano za bolnike z najhujšimi oblikami osteoporoze. Stranski učinki so slabost, krči v nogah, omotica.

Preprečevanje padcev

Vsako leto pade približno tretjina ljudi, starih 65 let ali več. Marsikateri padec se žal konča z zlomom. čOe so kosti krhke zaradi osteoporoze, se zlomijo še bistveno prej in večkrat kot sicer.

čOe želite padce in s tem zlome preprečiti, premislite o naslednjih ukrepih:

- Na sprehodu: uporabite sprehajalno palico za dodatno stabilnost, nosite udobne čevlje z gumijastim podplatom. Ko je poledenelo, ostanite doma, če je le možno.
- Doma: odstranite vse ovire, npr. nepotrebne predmete s tal, manjše kose pohištva, žice električne napeljave, preproge naj bodo pritrjene, ne hodite po stanovanju v nogavicah ali copatih, bolje je nositi lahke čevlje. Poskrbite, da bodo prostori, predvsem pa stopnišča, dobro razsvetljeni. Ponoči, ko vstanete, vedno najprej prižgite luč in za kratek čas sedite na rob postelje. V kopalnici pritrdite držala ob kopalni kadi in straniščni školjki. Na stopniščih naj bo na obeh straneh zanesljiva ograja.
- Bodite pozorni, če se vam poslabšajo vid, sluh ali ravnotežje in se o tem pravočasno pogovorite s svojim zdravnikom.
- K padcu lahko prispevajo tudi različna zdravila, npr. pomirjevala in zdravila za nižanje krvnega tlaka, saj lahko povzročijo vrtoglavico, omotico ali izgubo ravnotežja. Morebitne kombinacije teh zdravil so lahko še usodnejše. Pogovorite se o tem s svojim zdravnikom. Sami ne spreminjajte odmerkov predpisanih zdravil!